Veliko nas je bilo, ki smo se veselili petka, 15. novembra 2019, saj smo se nanj skrbno pripravljali. In ko je prišel, je bilo lepo, praznično, prisrčno in tudi okusno.

No, saj veste, da gre za tradicionalni slovenski zajtrk, kajne? Točno ob 8. uri so bili vsi povabljeni že v vrtcu. Po kratkem medsebojnem spoznavanju smo šli v prvo nadstropje pozdravit otroke mlajše in srednje skupine. Bili so zbrani ob slavnostno okrašeni mizi in so okušali dobrote kmetij, katerih predstavniki so danes prišli k nam na zajtrk. Otroci skoraj vse poznajo, saj so po večini starši in stari starši otrok našega vrtca.

Starejša skupina je za dobrodošlico najprej zapela Jaz pa pojdem na Gorenjsko in odrasli smo se jim pridružili, kajti to je pesem, ki jo vsi poznamo. Nato smo sedli k mizam, ki so jih otroci skrbno okrasili in pripravili hrano za zajtrk. Dobro so vedeli, kdo je prinesel mleko, kdo kruh, kdo med in kdo maslo, zato jim je še toliko bolj teknilo. Povabljeni so občudovali njihovo samostojnost pri mazanju kruha z maslom in medom, pa tudi pri nalivanju mleka. Ja, res je, čeprav nekateri še niso dopolnili štiri leta, so pri tem že zelo spretni. V našem vrtcu namreč že triletnim otrokom omogočamo samopostrežni način zajtrka in kosila, pri čemer je velik poudarek na tem, da vzame toliko, kolikor bo pojedel. Ostankov je izredno malo, razvijejo pa si zelo spoštljiv odnos do hrane in mnoge spretnosti, ki so potrebne za rokovanje s priborom za postrežbo.

Med zajtrkom je bilo zelo prijetno in sproščeno vzdušje. S pogovorom smo drug drugega obogatili, marsikaj izvedeli, se tudi kaj naučili. Tokrat čas ni bil naš gospodar, saj smo si ta dan rezervirali za druženje.

V Antonovem vrtcu si želimo, da bi imeli še naprej možnost dobivati zdravo, lokalno pridelano hrano, ki bo otrokom in zaposlenim teknila ter pomagala ohranjati zdravje.

Nežka Čufar